Pod legendarno in največkrat predvajano instrumentalno skladbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti, avtorjev Slavka in Vilka Avsenika, Na Golici, tokrat prirejeno posebej za pihalne orkestre, se je podpisal Peter Tovornik, skladbo pa smo v soboto 11. maja 2024 pri koči na Golici krstno izvedli člani Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora v družbi godbenikov iz številnih slovenskih pihalnih orkestrov. Izvedbi so prisostvovali številni planinci, pohodniki, ljubitelji dobre glasbe in slavljenci člani PD Jesenice in GRS Jesenice, ki smo skupaj praznovali okrogle jubileje.
Več kot šestdeset godbenikov se je zbralo pri koči na Golici, kjer smo točno opoldne v prekrasni kulisi karavanškega kraljestva, zaigrali Avsenikovo polko na Golici in navdušili okrog štiristo obiskovalcev ene najlepših gora daleč naokrog. A pri izvedbi nismo bili sami, kajti Golica je zvenela tudi v številnih krajih po Sloveniji, na kar smo v Pihalnem orkestru Jesenice - Kranjska Gora zelo ponosni in hkrati navdušeni in hvaležni, da je ideja Dejana Rihtariča, dirigenta jeseniške godbe, ugledala luč sveta.
Pri koči na Golici so se Pihalnem orkestru Jesenice - Kranjska Gora pridružili...:
- Pihalni orkester Alples Železniki,
- Pihalni orkester Senovo,
- Slovenskogoriški pihalni orkester Lenart,
- Občinski pihalni orkester Trebnje,
- Pihalni orkester občine Šenčur,
- Pihalni orkester Tržič,
- Pihalni orkester Zarja Šoštanj,
- Godba Polhov Gradec
... v domačih krajih pa:
- Kulturno glasbeno društvo Polzela,
- Kulturno društvo Godba Domžale,
- Društvo pihalna godba Steklarna Hrastnik,
- Pihalni orkester Ljubljana,
- Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi,
- Godba Bohinj,
- Godba na pihala Slovenske Konjice,
- Pihalni orkester Zarja Šoštanj.
Vsem se za udeležbo, bodisi na Golici ali v domačem kraju iskreno zahvaljujemo.
Na Golici je bil preko telefonske povezave z nami tudi Sašo Avsenik, vnuk Slavka Avsenika, čigar nagovora v celoti nismo slišali, zato smo ga danes prosili za njegov odmev po veličastnem dogodku:
'' V soboto sem preko telefona pozdravil vse planince, in se še malo pošalil, da je potrebno pohvaliti predvsem tiste, ki so na Golico prišli peš. Danes smo namreč precej razvajeni številnih prevozov, najsi bo to dvigalo, električni skiro, peš pot pa je le naravna. Pozdrav je veljal ne le planincem, temveč tudi ljubiteljem domače glasbe. Naslednja je bila želja, da bi nekdo zavriskal, da bom prepričan, da ste resnično gor. Sledilo je še opravičilo, da mi je bilo žal, ker se vam zavoljo številnih obveznosti na Golici nisem mogel pridružiti, kar velja tudi za ostale člane naše družine, ki imamo številne obveznosti in se nam žal ni izšlo, čeprav nas ni malo. Glavni del vsebine nagovora je bil v tem, da sem se v imenu družine zahvalil za to lepo gesto, predvsem zaradi simbolike, kajti naši hribi in domača glasba so zelo močni simboli za nas Slovence, to pa nas tudi močno povezuje. Danes sem slišal še izvedbo, ki ji je sledil aplavz, kar se mi je zelo dopadlo, vse je bilo narejeno super. Kot glasbenik vem, da inštrumente v gore ni spraviti enostavno, običajno je inštrumente potrebno nositi. In ob tem se mi je utrnila primerjava med hojo in vadbo glasbe, saj je potrebno za uspeh veliko vaditi, da si potem, ko se ozreš nazaj, zadovoljen. V hribih si po prihodu na visok cilj zadovoljen, kajti ko dosežeš vrh je razgled zelo lep in v glasbi je podobno. Čestitke, zahvala in opravičilo, vse hkrati. Hvala za dobro voljo, za izkazan namen, ki je za našo družino vedno veliko priznanje, kar je le še en dokaz, kar je rekel ata Slavko, da je ta glasba za med ljudi.''
Zoran Račič