Rihtarič Dejan (dirigent, glasbenik, profesor, zborovodja)

Rojen: 2. maj 1985, Ptuj

Občina: Videm pri Ptuju

Leksikon: Spodnjepodravci

Kraji delovanja: Videm pri Ptuju, Ptuj, Ljubljana, Kranj, Jesenice, Radovljica

Izhaja iz Dravinjskega Vrha. Osnovno šolo je obiskoval na Vidmu pri Ptuju (1992‒2000). Že kot otrok je kazal zanimanje za glasbo. Leta 1992 se je vpisal v glasbeno šolo Karol Pahor na Ptuju. Prvi inštrument, ki se ga je učil igrati, je bila harmonika, a že po enem letu se je presedel za klavir. Nižjo glasbeno šolo, smer klavir, je obiskoval na Glasbeni šoli Nocturno v Dornavi (1995‒2000). Že kot osnovnošolec je pel v treh pevskih zborih, v zboru Osnovne šole Videm pri Ptuju, zboru Glasbene šole Karol Pahor na Ptuju ter zboru Sv. Vida.

Z izobraževanjem je nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor (2000‒2004). Vpisal se je na teoretično smer, kasneje pa še na inštrumentalno. V letih 2001‒2004 se je pri profesorju Veselinu Atanasovu učil igrati fagot, iz katerega je tudi maturiral. Po opravljeni maturi se je odločil za študij fagota v razredu profesorja Božidarja Tumpeja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2011. Zaradi želje po pedagoškem udejstvovanju se je vpisal še na glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo (2010). V času študija je zastopal interese študentov, ter bil vodja številnih projektov, od večine teh namen je bil omogočiti koncertiranje študentom Akademije za glasbo. V mandatih  2006‒2008 in 2008‒2010 je bil predsednik študentske organizacije Akademije za glasbo v Ljubljani ter njen predstavnik v Študentskem zboru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.

Od leta 2012 poučuje fagot na Glasbeni šoli Radovljica, od 2015 na Glasbeni šoli Kranj, od leta 2017 pa še na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V Radovljici ob poučevanju fagota dirigira šolskemu pihalnemu orkestru. Njegova pedagoška predanost se kaže s številnimi uspehi njegovih učencev na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

V domačem kraju, na Vidmu pri Ptuju, se je pridružil Kulturnemu društvu France Prešeren (2003). Bil je član in umetniški vodja Instrumentalnega tria, leta 2005 pa je v okviru društva oblikoval Mešani mladinski pevski zbor Osti Jarej. V naslednjem letu so s člani zbora ustanovili Mladinsko kulturno društvo Osti jarej, kateremu je tudi predsedoval. Od vsega začetka je zbor vodil in mu dirigiral. Izvedli so številne avtorske projekte in odmevne nastope, mednje spadajo projekt Hvala vam za glasbo (2009‒2010) ter nastopa na proslavi v Cankarjevem domu in na otvoritvi dvorane v Stožicah. Zbor je leta 2010 prejel bronasti vidov grb, občinsko priznanje občine Videm.

V letih 2003‒2010 je bil član Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor. V času akademskega izobraževanja je igral v različnih komornih zasedbah, tudi v pihalnem in simfoničnem orkestru. Na Ptuju je izvedel nekaj samostojnih koncertov. V letih 2009‒2012 je sodeloval na kulturnem programu vinskih zgodb Term Ptuj, kasnejših Primusovih zgodb. Sodeloval pa je tudi v številnih glasbenih projektih v Sloveniji in tujini.

Od leta 2014 vodi in dirigira Pihalnemu orkestru Jesenice‒Kranjska Gora. Je idejni vodja projekta Ljudska z'Godba, s katerim skušajo poslušalcem predstaviti ljudsko glasbo preko glasbenih zgodb v obliki modernih orkestracij. Orkester nastopa na prireditvah  občin Jesenice in Kranjska Gora ter se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj, sodelujejo pa tudi z orkestri iz Slovenije in tujine. Znanje dirigiranja je izpopolnjeval pri dirigentu Miru Sajetu (2013-2015) ter pri priznanem nizozemskem dirigentu Janu Cobru (2016).

Z družino živi v Radovljici. V prostem času se ukvarja s športom, je strasten tekač in kolesar, rad zahaja tudi v gore.

Literatura:

Rihtarič, D. Prispevek za biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin, marec 2021 (hrani arhiv KIP).

Pripravil/a: Tadeja Zavec, 13. 4. 2021

 

' Kultura je najstarejša vsebina človeške zgodovine', je trdil francoski zgodovinar Fernand Braudel in verjetno to najbolj velja za glasbo, ki je bila gotovo eden izmed najpomembnejših dejavnikov, da se je človek izoblikoval kot kulturno bitje. Glasba je skozi zgodovino služila različnim namenom in potrebam ljudi, a najpogosteje je ljudi združevala in jih razveseljevala. Prepričan sem, da je prav ta vloga glasbe ped 148 leti vodila ustanovitelje godbe iz katere se je razvil današnji Pihalni orkester Jesenice-  Kranjska Gora. Na mesto dirigenta orkestra sem stopil pred skoraj sedmimi leti in tako kot cenim ter spoštujem opravljeno delo svojih predhodnikov, sem zelo ponosen na vse, kar smo dosegli v času mojega sodelovanja z orkestrom. Izpostavil bi prenovo knjižice s koračnicami, polkami in valčki, posvetili smo se korakanju ter v tem pogledu zelo napredovali, preizkusili smo se tudi v »show programu« in s t. i. »flash mob« točko presenetili naključne sprehajalce na Prešernovem trgu v Ljubljani. V prav posebnem spominu mi bo ostal projekt »Ljudska z´Godba«, s katerim smo se predstavili na treh poletnih festivalih in pri izvedbi katerega so sodelovali mezzosopranistka, solistka dunajske državne opere Monika Bohinec, tenorist Klemen Torkar ter Mešani pevski zbor Vox Carniola. Izjemno sem ponosen na uspeh, na Zlato plaketo s posebno pohvalo, ki smo jo dosegli na 38. tekmovanju Zveze slovenskih godb. Prav posebni občutki so me navdajali na treh gostovanjih orkestra v mojih domačih krajih na Štajerskem. Kljub relativno kratkemu obdobju, kar sem pri orkestru, je bilo nepozabnih trenutkov še veliko več, preveč, da bi jih lahko naštel v tem sestavku. Orkestru, godbenicam in godbenikom ter njegovim zvestim poslušalcem želim, da bi jih glasba združevala in razveseljevala še mnoga leta. Srečno!

 

Dejan Rihtarič, dirigent POJKG